Dejavniki zdravja

Na zdravje vplivajo številni dejavniki. V biomedicinskem modelu, ki ga pretežno zagovarja klinična medicina dojemamo dejavnike pretežno kot negativne. V novejših modelih razlage zdravja pa posamezni dejavniki ne nastopajo sami, ampak se povezujejo v kompleksne sisteme, ki jih imenujemo determinante zdravja. Determinante pa lahko dojemamo kot škodljive ali varovalne, glede na to ali koristijo zdravju ali ne. Determinante, ki so povezane z zdravjem ljudi lahko razvrstimo v tri velike skupine. Na eni strani so to dejavniki notranjega okolja posameznika in na drugi dejavniki zunanjega okolja, ki jih razdelimo na dejavnike naravnega in dejavnike družbenega okolja. Vse tri skupine se med seboj prepletajo.

ZDRAVJE

  • Dejavniki notranjega okolja

Znotraj dejavnikov notranjega okolja se lahko le-ti povezujejo med seboj v determinante. Nekateri so celo nerazdružljivi, kot na primer spol in starost z drugimi iz te skupine. Tudi fizioloških dejavnikov je pogosto več in če se le-ti povezujejo z spolom in starostjo je lahko ogroženost zdravja zelo velika. Na primer če ima posameznik povišan krvni tlak in holesterol in je hkrati starejši moški, se ogroženost poveča.

  • Dejavniki naravnega okolja

Med determinantami zdravja naravnega okolja, ki so za zdravje človeka najbolj pomembne sta na prvem mestu zrak in voda. Poleg teh pa so zelo pomembne še ožje bivalno ter delovno okolje, zemlja, predvsem tista na kateri se prideluje hrana, ter načini ravnanja z odpadnimi snovmi. V to skupino uvrstimo tudi živila, predvsem kot stopnjo varnosti živil (kemično onesnaženje in genetsko spremenjena živila).

  • Dejavniki družbenega okolja

Povezovanje družbenih dejavnikov lahko privede do determinant družbenega okolja, kot sta socialna izključenost in neenakost do zdravja. Vsak posameznik je vpet v socialno mrežo ljudi s katerimi komunicira in le-ta mu je lahko v oporo pri reševanju problemov ter obvladovanju izzivov družbenega in naravnega okolja. Kvalitetna mreža je povezana z boljšim zdravjem. Vendar ljudje v svojih možnostih do zdravja nismo enaki. Razlike se pojavljajo predvsem v osnovnih socialnih in ekonomskih razmerah in dostopnostjo do zdravstvenega varstva.

  • Celostni dejavniki družbenega in naravnega okolja

1.  Skupnosti kot determinante zdravja

Cela vrsta družbenih vrednot in norm posameznih skupnosti, predvsem družine, lahko na najrazličnejše načine vpliva na zdravje in ugodno počutje posameznika. V teh razmerah se prepletajo in imajo svojo težo tako dejavniki družbenega kot tudi dejavniki naravnega okolja.Razmere in odnosi v najpomembnejših skupnostih, med katere uvrščamo na prvem mestu družino kot osnovno skupnost, nato pa še bivalno skupnost in njeno okolje ter delovno skupnost in njeno okolje, so zato močna determinanta zdravja. Družinska medicina se osredotoča na družino, medicina dela na delovno skupnost, šolska medicina pa na šolsko skupnost.

2.  Razvojna obdobja človeka

Različna obdobja razvoja oziroma življenja človeka so lahko izredno pomembna determinanta zdravja. Vsako obdobje ima svoje značilnosti in z njimi povezane specifične težave.

3.  Vedenja tvegana za zdravje

Vedenja oziroma navade ljudi, povezane z njihovim zdravjem, so tiste aktivnosti, s katerimi lahko posameznik vpliva na svoje zdravje (če uporablja navado, ki lahko pripelje do nastanka bolezni, njen nastanek pospešuje, če pa je ne, nastanek bolezni preprečuje). Mednje na prvem mestu štejemo življenjski slog ljudi (navade v zvezi s kajenjem, prehranjevanjem, prehranjevanjem ipd.) Ob tem pa ne bi smeli pozabiti, da sem sodi tudi zavedno in nezavedno onesnaževanje naravnega okolja. Navade ljudi, povezane z njihovim zdravjem, imajo vsaj dve medsebojno povezani dimenziji: dimenzijo zgolj posameznika in dimenzijo posameznika, vpetega v skupnost (družino, skupnost vrstnikov, bivalno skupnost, delovno skupnost itd.). Oba pogleda sta pravilna, nanašata pa se pravzaprav na to, ali človeka obravnavamo kot samostojen sistem, ali kot podsistem večjega sistema, v katerega sta vključeni tudi naravno in bivalno okolje. Opredelitev pojma življenjski ali vedenjski slog ne zajema samo dimenzije izbire vedenja pri posamezniku, temveč tudi vpliv družbenega in naravnega okolja na odločitve, ki jih sprejmejo ljudje glede svojega zdravja. Vedno bolj se krepi spoznanje, da je izbira vedenja, povezanega z zdravjem, v veliki meri pod vplivom okolja, v katerem ljudje živijo, se učijo, delajo ali se igrajo.

4.  Življenjski dogodki (stresorji)

Med pomembne determinante zdravja uvrščamo tudi življenjske dogodke, ki jih delimo na tiste, ki se dogajajo v naravnem ali družbenem okolju večjim skupinam ljudi (na primer naravne nesreče, vojne,…) in na življenjske dogodke posameznika (smrti, ločitev, izguba dela,…). Eni in drugi lahko povzročajo akutni ali kronični stres, ki negativno vpliva na zdravje.

5.  Skrb države za zdravje prebivalcev

Ena najbolj kompleksnih in najpomembnejših determinant zdravja prebivalcev v posamezni državi je odnos države do zdravja svojih prebivalcev oziroma politika zdravja in organiziranost sistema varovanja njihovega zdravja.