Klinična medicina in celostni pristop

Klinična medicina

Prevladujoč način kako moderna medicina pojasnjuje bolezni je biomedicinski model. Model temelji na prepričanju o človekovem dualizmu med telesom in duševnostjo. Povezanost med vzrokom in posledico razlaga kot linearno, enostavno. Model predpostavlja, da obstaja biofizikalna razlaga za vsako bolezen, ki jo je možno objektivno opredeliti. Zdravnik ugotavlja povezave med simptomi in telesnimi boleznimi na osnovi analize objektivnih podatkov, s pomočjo katerih odkriva anatomske ali fiziološke okvare. Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje teh okvar. Zdravje je pojmovano kot odsotnost bolezni. Biomedicinsko usmerjeni zdravniki so znanstveniki in borci proti boleznim, opremljeni z najnovejšo tehnologijo. Kljub nedvomnim uspehom, ki jih je medicina imela ob uporabi biomedicinskega modela so njegove slabosti številne:

  1. psihosocialni vidik bolezni ni upoštevan
  2. nekaterih problemov ne more pojasniti
  3. nekatere strategije zdravljenja, ki jih predlaga so neučinkovite (predvsem pri boleznih  življenjskega sloga, npr. kajenje in debelost)
  4. bolniki so s takim pristopom nezadovoljni
  5. ne zmore pojasniti nekaterih simbolnih elementov bolezni (npr. povečano delanezmožnost, ko človeku diagnosticirajo povišan krvni tlak)
  6. ne zmore pojasniti variacij bolezni (npr. zakaj imata dva človeka različne bolezni, četudi je povzročitelj enak)

16

Celostni pristop

Celostni (holistični) ali integralni model kot se tudi večkrat imenuje je utemeljen na dejstvu, da je biomedicinski model preveč odtujil posameznika, zaradi česar je bolnik preveč zapostavljen in tudi neodgovoren za svoje zdravje. Stres je po tem modelu pomemben vidik življenja in ne samo negativna izkušnja. Je lahko prehodni stres, to je nenehno prilagajanje, s kakršnim zdravi organizmi shajajo z okoljem ali kronični stres. Ta je škodljiv in pomemben pri nastanku bolezni. Bolezen je lahko tudi izhod iz stiske, reakcija na stres, sporočilo. Vsi stresa ne znamo obvladovati na zdrav način. Sledi bolezen, fizična ali psihična, deviantno obnašanje, delikvenca, zloraba drog, nesreče, samomori-vse, kar imenujemo »socialna bolezen«. Zaradi tega celostni sistem posebej poudarja promocijo zdravja (informiranje in edukacijo o zdravem načinu življenja) in skrb za lastno zdravje. Celostni model se je na teoretični ravni uspešno soočil s pomanjkljivostmi biomedicinskega modela, ki ga pretežno uporablja moderna medicina. Vendar pa ima svoje pomanjkljivosti. Izkazalo se je da pogosto nima jasne strategija ocenjevanja učinkov in da ga razglašajo za svoje doktrinarno izhodišče številne vprašljive vrste terapij.

17